Blog

KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
"ALI ME LAHKO DELODAJALEC NA TO DELOVNO MESTO, POD TEMI POGOJI, ZAPOSLI ZA DOLOČEN ČAS?"

"ALI ME LAHKO DELODAJALEC NA TO DELOVNO MESTO, POD TEMI POGOJI, ZAPOSLI ZA DOLOČEN ČAS?"

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
DILEMA: SLUŽBENI AVTOMOBIL ALI OBRAČUN KILOMETRINE? KAJ SE MI BOLJ SPLAČA?

DILEMA: SLUŽBENI AVTOMOBIL ALI OBRAČUN KILOMETRINE? KAJ SE MI BOLJ SPLAČA?

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
21. 12. 2018

KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

Ker na področju napotitev obstaja veliko nejasnosti s strani delodajalcev smo se odločili, da vas danes pobližje seznanimo s omenjeno tematiko. Ker je področje napotitev široko vam bomo v tem blogu na kratko predstavili osnove, medtem ko se bomo v nadaljnih blogih podorbneje razdelali tematiko. Napoteni ali detaširani delavec je tisti, ki za omejeni čas dela na območju države, ki ni država, v kateri običajno dela. Delo napotenega delavca je v primerjavi s službeno potjo daljše, delavec se tudi začasno preseli v tujino. Na tako delo ga napoti delodajelc, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri je tako delo (napoteno delo) tudi predvideno.

 

KAKŠNA JE RAZLIKA MED SLUŽBENO POTJO IN NAPOTITVIJO?

Zakonskih sodil za razmejitev med službeno potjo in napotitvami na delov tujini ni. Ker sodil ni je MDDSZ pripravilo smernice za razmejitve med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujini:

-vsaki primer je potrebno presojati posebaj
-kriterije je izoblikovalo na podlagi Direktive 96/71/ES
-kriteriji, ki se uporabljajo za razmejitev:

KRITERIJ NAPOTITEV SLUŽBENA POT
VRSTA DELA DELAVCA Delo se opravlja kot čezmejno izvajanja storitve v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe.
KONČNI UPORABNIK STORITVE Naročnik družbe. Delodajalec.
PRIHODEK DELODAJLCA Delodajalec za opravljeno storitev delavca pričakuje neposrdno pogodbeno dogovorjeno plačilo. Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila.
TRG DRUGE DRŽAVE Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu. Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim državam na tem trgu.

KAJ JE A1?

S potrdilom A1 delodajelc poskrbi, da napoteni delavci ostanejo socialno zavarovani v Sloveniji, saj bi se v nasprotnem primeru morali zavarovati v državi napotitve. Z izdajo potrdila A1 ZZZS napotene delavce po ZČmIS ob začetku napotitve spremeni zavarovalno podlago iz 001 v 002. Spremeba zavarovalne podlage v obratni mseri ob koncu napotitve ni avtomatska. Delodalec mora zaradi izteka napotitve sam odjaviti delavce iz zavarovalne podlage 002 in jih takoj prijaviti na zavarovalno podlago 001. Spremembo prijave mora delodajalec ob koncu napotitve narediti v osmih dneh od nastanka te spremembe.

Z potrdilom A1 se v delavci v državi dela izkažejo,da smejo biti še vnaprej vključeni v socialno zavarovanje v Sloveniji. Nasprotno bi lahko država dela zahtevala plačilo prispevkov za socialno varnost v tej državi.

Najkrajše obdobje za izdajo potrdila A1 je en dan. Če se napotitev predčasno prekine, je na portalu e-VEM vloga za predčasno prekinitev dejavnosti potrdila A1.

POSTOPEK:

Delodajalec mora pridobiti potrrdilo A1 pred izvajanjem storitve (potrdilo pridobi od ZZZS). Prejme ga na podlagi elektronske vloge preko portala E-VEM. Obrazec vloge je predpisan s Pravilnikom o obrazcu vloge za izdajo potrdila A1. Vloži ga lahko največ 30 dni pred začtkom čezmejnega izvajanja storitev. ZZZS mu vroku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge na podlagi izpoljnjenih pogojev za čas napotitve izda potrdilo A1. Delodajalec k vlogi priloži tudi kopijo pogodbe o zaposlitvi z napotenim delavcem po določbah ZDR-1 za napotene delavce in pogodbo o izvajanju oziroma akt o zaposlitvi. Predložtev omenjenih prilog je potrebna tudi zaradi sledljivosti v postopku morebitnega naknadnega nadzora s strani Inšpektorata RS za delo. Za vlogo oziroma izdajo potrdila A1 delodajalec ne plača takse.

 

KAJ ČE JE DELAVEC NAPOTEN V DRŽAVO ZNOTRAJ EU ALI EFTE?

Upoštevamo zakon ZČmIS. In sicer se upošteva (ali/ali):

12.člen Uredbe 883/2004/ES (začasno napoteni delavci) ali
13. člen Uredbe o socialni varnosti (delavci, ki običajno opravljajo delo v večih državah).

KAJ ČE JE DELAVEC NAPOTEN V DRŽAVO ZUNAJ EU ALI EFTE?

Se ne upošteva zakon ZČmIS. Za namene socialnega zavarovanja se upošteva 13/4 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Po tej odločbi se v Sloveniji zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju z delodajlcem s sedežem v Sloveniji in so bili poslani v tujino ter niso obvezno zavarovani po predpisih države v katero so bili poslani. Z mednarodno pogodbo pa je praviloma tudi v teh primerih določeno, da ostanejo v primeru začasne napotitve na delo v državo podpisnico sporazuma še naprej socialno zavarovani v državi zaposlitve.

ZAKON O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV (ZČmIS)
(sprejet 1.1.2018)


Zakon ureja pogoje za začasno čezmejno napotitev delavcev v države članice EU in Efto na način, da ostanejo delavci še naprej zavarovani v državi zaposlitve (državi sedeža delodajalca). V ta namen je treba za napotene delavce pridobiti potrdilo A1, če so napoteni po ZČmIS. Potrebujejo ga tudi, če država napotitve to zahteva na podlagi določbe o napotenih delavcih iz 12.člena Uredbe 883/2004/ES, ki je ena izmed podlag za ureditev tega področja v tem zakonu. S potrdilom A1 delodajelc poskrbi, da napoteni delavci ostanejo socialno zavarovani v Sloveniji, saj bi se v nasprotnem primeru morali zavarovati v državi napotitve.

ZČmIS ne vpliva na delavce, ki običajno opravljajo delo v dveh ali večih državah članice EU ali Efte (sočasne zaposlitve po 13.členu uredbe o socialni varnosti). Kljub temu morejo tudi ti pridobiti potrdilo A1, čeprav z drugo vlogo, po drugačnih navodilih in za daljše obdobje. Z njim se določi pristojna zakonodaja za socialno zavarovanje in je zato dokazilo, da so ti delavci še naprej socialno zavarovani v Sloveniji, kjer ima sedež njihov delodajalec (primer takih delavcev: mednarodni cestni vozniki ali pa mbilni delavci, ki običajno opravljajo delo v vsaj dveh državah članicah EU ali Efte).

Ta zakon se za čezmejne napotitve zunaj Efte ali EU ne uporablja, čeprav ta zakon vseeno vpliva na spremembe pri dohodnini na le te.

Zakon se ne uporablja v primeru napotitve:

javnih uslužbencev (pri teh veljajo druge posebnosti, kot posebna obravnava plač in povračil stroškov),
pogodbeni uslužbenci (študenti, upokojenci, podjemniki, avtorji,..)
pomorščaki,
delavci napoteni na službeno pot v tujino.



IZPOLJNJEVANJE POGOJEV ZA ČEZMEJNO NAPOTITEV PO ZČmisS:

delodajalec mora običajno odpravljati dejavnost v Sloveniji (4/1 in 2 ZČmIS)
delodalec ne sme kršiti pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca (4/1 in 3 ZČmIS)
napoteni delavci običajno ne opravljajo dejavnosti v državi napotitve (4/1 in 5 ZČmIS)
delodajalec storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je registriran v Sloveniji, razen v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo (4/1 ZČmIS)
storitev se izvaja na enega izmed treh dovoljenih načinov (4/1 in 6 ZČmIS).

DRUGI POGOJI (PO UREDBI EU O SOCIALNI VARNOSTI, TER IZJAVI V VLOGI ZA PRIDOBITEV A1):

v Sloveniji morajo delodajlci običajno opravljati dejavnost, kar pomeni, da ne upravljajo samo notranjeupravljalskih oziroma administrativnih dejavnosti.
delavec ni napoten, da bi nadomestil drugega delavca, ki mu je pretekla napotitev.
med napotitvijo mora biti ohranjeno neposredno razmerje med delodajlcem in napotenim.
napoteni delavec ni prepuščen tretjemu podjetju.
napotitev ne sme preseči 24 mesecev, razen v primeru podaljšanja z dogovorom med državama zaposlitve in napotitve.


POGOJ OBIČAJNEGA OPRAVLJANJA DELA V SLOVENIJI

Eden izmed pogojev je, da v zadnjih 12-tih mesecih oziroma v krajšem obdobju, če je ta bila ustanovljena kasneje, skupno število ur delavcev z zavarovalno podlago za napotene delavce 002 ni preseglo 80% skupnega števila ur vključitve vseh delavcev v obevzna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu. Ta kriterij se preverja pred vsako začasno napotitvijo v tujino.


PRIMER:
Slovenska družba zaposluje 15 gradbenih delavcev in direktorja. Vsi gradbeni delavci so bili v zadnjem letu začasno napoteni na delo v Nemčijo (po 12. členu uredbe EU o socialni varnosti) in zavarovani po zavarovalni podlagi 0002. Le direktor ni bil napoten na delo v Nemčjijo, temveč le na občasno službeno pot v Nemčjio.

V obravnavanem primeru je % presežen. Če letni fond ur vseh delavcev znaša 2080 ur za vsakega od njih, bi to pomenilo, da je bil ta odstotek 93,75% (2080x15/2080x16).

POGOJ DA DELODAJELC NE KRŠI POMEMBNEJŠIH DOLOČB DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE

-v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z plačilom za delo, delovnim časom ali delom na črno
- zadnjih šest mesecev  pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 je družba predlagala obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ter da nima neporavnanih davčnih obveznosti.
- obenem mora družba delavcem skrbeti tudi zato, da pravočasdno izpolnjuje pravice delavcev (jim obenem pravočasno izplačuje plačo), da s tem ne krši dleovnopravne zakonodaje. Če bi slučajno bila družba več kot 1x sankcionirana za prekršek, ker redno izplačuje plače 20. namesto 18. v mesecu, pa ne bi mogla pridobiti potrdila A1 (prva alineja 4/3 ZČmIS).

 

V prihodnjih blogih bomo pobrobno razložili 12. in 13.člen Uredbe- razlike, obdavčitev napotenih delavcev, probleme s katerimi se soočamo v praksi.

 

 Za podrobnejše informacije iz omenjenega področja pa nas lahko kontaktirate preko e-maila: tamara@sunokto.si ali preko telefonske številke: 059-178-087.