Blog

Računovodstvo Pravno področje Finance Kadrovsko področje
2019 Izplačilo regresa 2020 STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O. STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE 2018 KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI? "ALI ME LAHKO DELODAJALEC NA TO DELOVNO MESTO, POD TEMI POGOJI, ZAPOSLI ZA DOLOČEN ČAS?" DILEMA: SLUŽBENI AVTOMOBIL ALI OBRAČUN KILOMETRINE? KAJ SE MI BOLJ SPLAČA?
Izplačilo regresa 2020

Izplačilo regresa 2020

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O.

STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O.

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE

STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
20. 11. 2019

STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O.

Slovenski podjetniški sklad je v mesecu septembru 2019 objavil razpis za subvencijo za pokritje 60% stroškov samostojnim podjetnikov, ki se želijo statusno preoblikovati iz s.p. v d.o.o.. Statusno preoblikovanke je ob ispolnevanju določenih pogojev davčno nevtralno, kar pomeni , da se brez dodatnih davkov na d.o.o. prenesejo vsa sredstva in obveznosti. Najmanjša vrednost osnovnega kapitala je 7.500,00 eur. V kolikor ima s.p. kapitala lastnika enak ali večji od 7.500,00 ni potrebno nobenih dodatnih sredstev in se ob statusnem preoblikovanju podjetnikov kapital spremeni v osnovni kapital d.o.o.. V času postopka preoblikovanja ( čas od datuma od katerega s.p. želi poslovati kot d.o.o. do vpisa v sodni register kot d.o.o. ) podjetnik nadaljuje poslovanje nemoteno.

Pri statusnem oreoblikovanju je potrebno upoštevati ZGD-1, ZDoh-2, Zakon o DDV- 2, Zakon ODDDPO-2  in Zakon o davčnem postopku ZDav.P-2.

Potek statusnega preoblikovanja 

Samostajni podjetnik po odločitvi za statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. določi presečni  dan statusnega preoblikovanja. Presečni dan pomeni, da se na presečni zaključi njegovo delovanje kot samostojni podjetnik, naredijo se zaključna poslovna poročila (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) in s tem dnem začne delovati d.o.o., ki je pravni naslednik samostojnega podjetnika. Po določitvi presečnega dne, sledi objavia o nameravanem statusnem preoblikovanju na spletni strani Ajpes.S  aktom o ustanovitvi  d. o. o. in s sklerpom o prenosu premoženja samostojnega podjetnika na novo družbo je statusno preoblikovanje po ZGD zaključeno. Po pridobitvi sklepa o vpisu subjekta v sodni register je potrebno opraviti še aktivnosti, ki so ppotrebni za poslovanje gospodarske družbe ob ustanovitvi le te.Za prenehanje s.p. je potrebno oddati še davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, bilanca stanja in priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi

 Davčni vidik statusnega preoblikovanja

Za davčno obravnavanje postopka statusnega preoblikovanja je potrebno predvsem paziti na določitev presečnega dne, to je dneva, ki se določi, da bo s.p. prenehal s poslovanjem in dan ko se poslovanje prenese na novo ustanovljeno družbo. Od presečnega dneva se šteje, da s.p. že deluje kot d.o.o.. Pri davčni nevtralnem preoblikovanju je izrednega pomena, da od presečnega dne  podjetnik več ne razpolaga s sredstvi na TRR neomejeno. 

Davčno nevtralno statusno preoblikovanje je mogoče ob predložitvi Priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi.

Statusno preoblikovanje s.p. v d.o.o. je  pod določenimi pogoji davčno nevtralno. To pomeni, da se prenehanje opravljanja dejavnosti s. p. pri statusnem preoblikovanju ne šteje kot odtujitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove, če so izpolnjeni pogoji, ki jih navaja ZDoh-2.

Davčno nevtralen prenos s. p.-ja v d. o. o. je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji (ZDoh-2, druga točka četrtega odstavka 51. člena):

  1. nova pravna oseba je rezident;
  2. nova pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika. Pri določitvi teh vrednosti pa mora upoštevati pravila, veljavna za izračun davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo;
  3. nova pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja dejavnosti ne bi prišlo;
  4. fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

V primeru, da pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja teh pogojev, zakon pravi, da se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZDoh-2  niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe. Izjema velja le, če je zavezanec po prenehanju dejavnosti umrl.

DDV pri statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo

Prijava: ZDDV določa, da se prenos podjetja na drugega davčnega zavezanca šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. Pri tem ni pomembno, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali pa za vložek v podjetje. To torej pomeni, da prenos podjetja ni obdavčljiv oziroma da je statusno preoblikovanje s.p. v d.o.o. izvzeto iz obdavčitve z davkom na dodano vrednost.

Določbe ZDDV-1 (2006) pa še natančneje pojasnjuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006), ki v 8. členu pravi, da se glede prenosa podjetja na drugega davčnega zavezanca šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo v primeru, če prevzemnik podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje obdavčeno dejavnost.

Ker pa pri statusnem preoblikovanju s.p. v d.o.o. govorimo o tem, da s.p. svoje podjetje vloži v d.o.o. kot stvarni vložek, je pomemben tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost , ki definira:

  1. če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, se šteje, da dobava ni bila opravljena;
  2. če se stvarni vložek iz prejšnje alineje uporablja za druge namene kakor za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

Ta člen torej pravi, da če podjetnik vloži s. p. kot stvarni vložek v osnovni kapital d. o. o.- ja, mora potem d. o. o. nadaljevati enako dejavnost kot prej s. p., v nasprotnem primeru mora obračunati davek na dodano vrednost.

 Univerzalno pravno nasledstvo in subsidiarna odgovornost

Menim, da je pri statusnem preoblikovanju pomembno izpostaviti tudi pojma univerzalno pravno nasledstvo d.o.o. in subsidiarno odgovornost s.p..

V skladu z univerzalnim pravnim nasledstvom pri statusnem preoblikovanju s.p. v d.o.o. poleg premoženja preidejo na d.o.o. tudi vse obveznosti, pravice in odgovornosti s. p.. Tako podjetniku zaradi statusnega preoblikovanja ni potrebno poravnati vseh obveznosti in izterjati vseh terjatev, saj preidejo na družbo vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima podjetnik v svoji bilanci na presečni dan statusnega preoblikovanja. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi tudi v vsa pravna razmerja, ki so povezana s s.p.. To pa pomeni, da pri statusnem preoblikovanju ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, pogodb o sodelovanju s poslovnimi partnerji in drugih podobnih pogodb, saj d.o.o. prevzame vsa pogodbena razmerja, ki jih je sklenil podjetnik.

Kljub temu da je d.o.o. po načelu univerzalnega pravnega nasledstva prevzel vse obveznosti, nastale v času poslovanja s.p., pa podjetnik še vedno nosi subsidiarno odgovornost. Torej: če d.o.o. ne izpolni prevzetih obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom statusnega preoblikovanja v register, zanje še vedno odgovarja podjetnik kot fizična oseba z vsem svojim premoženjem. Za takšne obveznosti velja petletni zastaralni rok, ki začne teči od dneva vpisa statusnega preoblikovanja v register .

Razlog za uvedbo subsidiarne odgovornosti podjetnika je varovanje upnikov tudi po statusnem preoblikovanju. Kajti upniki so, ko so sklepali posle, le-te sklenili s s.p., ki za vse obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, in ne z d.o.o., ki odgovarja le s premoženjem družbe .

 

Kategorije
Računovodstvo Pravno področje Finance Kadrovsko področje

Arhiv