Blog

Izplačilo regresa 2020

Izplačilo regresa 2020

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O.

STATUSNO PREOBLIKOVANJE - IZ S.P. V D.O.O.

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE

STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

KDO SO NAPOTENI OZIROMA DETAŠIRANI DELAVCI?

Večina podjetnikov ne preživi celega dneva v pisarni: obiskujejo partnerje, se odeležujejo sestankov s poslovnimi partnerji,.. Da so lahko mobilni potrebujejo prevozno sredstvo. Pogosto se zato podjetniki znajdejo v dilemi: ali se bolj splača imeti služeno vozilo (avto na podjetje) ali pa se bolj splača voditi potne naloge (obračun kilometrine). Odločili smo se, da vam danes pojasnimo kaj naj vpliva na odločitev podjetnika. Za davcne namene locimo samo dve vrsti vozil, in to so osebna vozila in ostala vozila. Takšna delitev vozil je pomembna tako za namene davka od dobicka, kot tudi za namene davka na dodano vrednost ter dohodnine. Pri davku od dobicka je ta locitev pomembna za priznavanje davcne olajšave, saj jo za osebna vozila ne moremo izkoristiti. Pri davku na dodano vrednost, za osebna vozila ne smemo odbijati vstopnega DDV, razen ce ga ne dajemo v najem ali zakup. Glede dohodnine pa je pomembna ta opredelitev zato, ker med stimulacije in bonitete spada samo uporaba osebnega vozila v zasebne namene, nikjer pa zakon ne doloca, da enako velja tudi za ostala vozila.
20. 11. 2019

STATUSNE SPREMEMBE - PRIPOJITEV IN ODDELITEV DRUŽBE

Za pravilno vsebinsko razumevanje je potrebno združevanje treh pravnih podlag, in sicer Zakona o gospodarskih družbah1 (ZGD-1), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb(ZDDPO-2) (vključno s postopkovnimi pravili, ki jih določa Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2) ter SRS in MRS.

STATUSNO PREOBLIKOVANJE  VIDIKA ZGD-1

Statusno preoblikovanje, kot ga določa ZGD-1, se ukvarja z obvezami družb in poslovodstva, kadar se družbe preoblikujejo. Namen zakonskih določb je varovanje pravic upnikov (načelo ohranjanja kapitala) in lastnikov (načelo nespremenjenega premoženjskega položaja družbenikov).

Vrste materialnih statusnopravnih preoblikovanj:

Vsebinsko se statusnopravna preoblikovanja delijo na materialna in formalna. Pri materialnih prihaja do sprememb v izkazovanju premoženja družb, pri formalnih pa se spremeni le pravnoorganizacijska oblika.

Računovodske posledice nastanejo izključno pri materialnih statusnopravnih preoblikovanjih, posledično pa prihaja tudi do davčnih posledic.

ZGD-1 določa tri vrste materialnih statusnopravnih preoblikovanj: združitve, delitve in prenos premoženja. 

Združitev družb je mogoča v obliki pripojitve ali spojitve. Pri pripojitvi se vse, kar družba ima, prenese na drugo družbo. Pri spojitvi pa se ustanovi nova (prevzemna) družba, na katero se prenese vse, kar (prenosne) družbe imajo. V obeh primerih prenosne družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila opravljena njihova likvidacija, prevzemne družbe pa vstopajo v vsa pravna razmerja kot univerzalni pravni nasledniki.

Če prevzemna družba ni edina lastnica prenosne družbe, ampak ima ta še manjšinske lastnike, mora preostalim družbenikom prenosne družbe ob pripojitvi zamenjati delnice oziroma deleže s svojimi delnicami oziroma deleži. Tako manjšinski lastniki zamenjajo delnice prenosne družbe za delnice prevzemne družbe.

Značilnost delitve je cepljenje enovite družbe na drugo družbo z univerzalnim pravnim nasledstvom. Družba, ki se deli, se imenuje prenosna družba. ZGD-1 določa dve temeljni obliki delitve: razdelitev in oddelitev. Med seboj se razlikujeta glede na to, ali družba, ki se deli (prenosa družba), po delitvi še naprej obstaja ali preneha. Ena od oblik pa je tudi izčlenitev.

Pri razdelitvi se vse, kar ima prenosna družba, ki z razdelitvijo preneha (brez opravljenega postopka likvidacije), prenese na novoustanovljeno družbo ali prevzemno družbo. sta lahko novoustanovljeni (razdelitev z ustanovitvijo) ali že ustanovljeni (razdelitev s prevzemom).

Pri oddelitvi se prenese premoženje (sredstva in obveznosti) družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, ampak nadaljuje poslovanje, na novoustanovljeno družbo ali prevzemno družbo. Prenosna družba po oddelitvi nadaljuje poslovanje, ampak z manjšo bilančno vsoto, torej manjšimi sredstvi in obveznostmi, običajno tudi z manjšim kapitalom.

Pri izčlenitvi se opravi prenos vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe ali na prevzemne družbe.

RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA STATUSNOPRAVNIH PREOBLIKOVANJ PO ZGD-1

Računovodska obravnava statusnopravnih preoblikovanj, kot jih določa ZGD-1, bo v večini primerov precej preprosta. Združitve in delitve bodo družbe pripoznale običajno po knjigovodskih vrednostih (še prej pa bodo izločile medsebojne salde in promete). Morebitne razlike bodo poračunale v kapitalu, in sicer kot kapitalske rezerve, če bo razlika pozitivna, ali kot zmanjšanje prenesenega poslovnega izida, če bo razlika negativna.

STATUSNOPRAVNA PREOBLIKOVANJA PO ZDDPO-2

Če oddelitev želi prevzemna družba uveljavljati kot davčno nevtralno, mora skladno s 53. členom ZDavP-2 opraviti priglasitev Fursu. Postopek in vsebino priglasitve urejajo 381. člen za združitve in delitve.

Davčna nevtralnost omogoča prenosni družbi, da je oproščena davka v zvezi s skritimi rezervami oziroma v zvezi z dobički, ki bi izhajali iz take transakcije, niso pa ji priznane izgube, ki bi jih lahko pripisala prenesenim sredstvom in obveznostim. Davčni dobiček oziroma izguba bi se izračunal(a) kot razlika med pošteno in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti na obračunski datum združitve ali delitve tako, kot če bi bili sredstva in obveznosti na isti datum odtujeni nepovezani osebi za plačilo.

SKRITE REZERVE: Skrite rezerve so skriti dobički , ki je vsebovan v premalo izkazani vrednosti sredstev glede na njihovo iztržljivo vrednost.

Podobno so v Zakonu od dohodk pravnih oseb opredeljene kot razlika med pošten vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestavitve davčnega obračuna.

Vrste statusnopravnih preoblikovanj po ZDDPO-2:

ZDDPO-2 govori o štirih vrstah preoblikovanj, in sicer o prenosu premoženja, zamenjavi kapitalskih deležev, združitvah in delitvah. Poznavanje vrst statusnopravnih preoblikovanj je z vidika obdavčitve pomembno, saj je neposredno povezano s pravico davčnega zavezanca, da za take transakcije uveljavlja davčno nevtralnost. ZDDPO-2 omogoča priglasitev davčne nevtralnosti za vse štiri omenjene vrste preoblikovanj. Na prvi pogled se zdi, da je vsaj tri vrste preoblikovanj mogoče neposredno povezati z ZGD-1.

Davčna nevtralnost in priglasitev

Če transakcija poslovnega preoblikovanja torej ustreza eni od vrst, ki jih določa ZDDPO-2, in če jo želi prevzemna družba uveljavljati kot davčno nevtralno, mora skladno  ZDavP-2 opraviti priglasitev Fursu.